Pa smo ponovno skupaj. V malo drugačni strukturi. Lansko Ano smo zamenjali z matejo (čeprav bi lahko bila tudi še Ana). Tjaž je zelo zrastel. Anja je še zmeraj prava lepotica (
jasno je po kom :-). Tanja je še zmeraj prikupna in prav "nalezla" se je jadranja. Dragec pa je s kakšno kilico več. Alenka je pogumnain prav je tako. Naš Igor pa je še zmeraj največji "Jack"!
Tanja in Drago sta pripeketala iz MB, na hitro smo se zbrali, Igor in Drago sta ultra-hitro opravila nakup in smo šli. Ponovno smo zbrani v Punatu. Dokler ne
porihtajo obvozne avtocete, priporočamo pot skozi Kočevje, Delnice, Križišče, Krk; namreč v Reki smo zgubili dobro uro in se "naužili" plinov prestižnega, latvijskega Q7. Ostalo je potekalo gladko. Naložili smo komaj najdene vozičke in se vpakirali v Bibo. Zvečer je sledilaslastna večerja in šeboljše vino po Igorovem izboru (zmeraj zaupam). Zjutraj smo kar
hitro odrinili, saj nas je čakalo kar dolgo motoriranje do Cresa.
Nekaj malega smo uspeli zapolniti tudi jadra.
Po 6ih urah cca smo, z nekaj osvežilnimi
postanki v cca 22 C "topli" vodi.
...in v družbi delfinov.
Cres je še zmeraj prelep. Privezali smo se v samem mestu (brez... za 100HRK)
Tjaž je demonstriral nekaj akrobacij na trampolinih,
punci sta se odpravili na "tečaj italjanščine".
Alenka, Tanja, Igor in Drago pa so našli zanimivo točilnico, ki je imela prostor za sedenje kar na stopnicah pred točilnico. Cene so prav tako prijetne.
Naslednji dan so nekateri upravljali, nekateri se igrali... in drugi spet navigirali.
Obiskali smo Unije (saj Hrvaška že ima Unije! Pa še izredno prijetne in lepe so)...
... parking je bil poln (dobrih 100 HRK)! 
Na Unijah je bila invazija čudnih in neznanih bitij... 
Na Lošnju smo bili kar malo razočarani s sceno - nič ni dogajalo posebnega (Drago pa je tako in tako šel spat). Privez v samem mestu je kar drago dobrih 400 HRK, internet jim ni delal, tuši prezasedeni res pa da še kar čisti. Dotočili smo vodo (Drago je glavni porabnik sladke).
Še najbolj zanimivo nam je na Lošinju bil prehod na drugo stran, ki je bil (ne moremo verjamet) še zmeraj zastonj.
Popoldan se nam je približevalo neureje. Na srečo nas je skrite v Punta Kružah samo na kratko oplazilo. Draga je precej skrbelo žvižganje po jamborju in vrveh :-) Punce pa so zaupale skiperju 101%...
Ko se je umirilo smo bili nekateri seveda spet pogumni...
....vneto razpravljali...
ter se kameram nastavljali...
Na koncu smo bili eni od sonca spečeni in leni.
Kot zmeraj smo se gužvali na Krku za INA nafto.
Sledilo je še pakiranje in pot domov.
Spet je bilo super, tokrat brez vremenskih zapletov. Za kakšen dan prekratko. Padla je ideja o bolj južno-dalmacijskem jadranju. Dokazali smo, da se da preživeti par dni na jadranju tudi z "nevarno" nogo in veliko dobre volje. Mateja je bila tudi super sopotnik. Anja je zelo cool, Tjaž pa je tako in tako zmeraj dobre volej in le to prenaša še na druge. Igor je nabral še nekaj novih izkušenj- pozna se mu že prava zrelost pravega morskega volka, prav tako pa potrpežljivo prenaša znanje na vse skiper-znanja željne.
Želimo se čimprejšnjega ponovnega snidenja na Bibi, izjemni barki, ki je ni nikjer drugje!
Ni komentarjev:
Objavite komentar